Uspešna posredovanja

Nataša in Avgust (Ljubljana)

Hvala vam od srca, da obstajate. Rekla sem mojemu partnerju kako se Lucija trudi, kako je potrpežljiva z mano, čeprav je zame težko najti partnerja saj sem južnjakinja. A vedela sem, da bo šlo, saj vem, da sem dober človek.
Želim vam še veliko sreče pri delovanju, da boste še veliko ljudi osrečili tako kot ste mene. Hvala vam, da imate tako agencijo.

Minka in Mišo (Ormož)

Pozdravljeni, gospa Majda,
 
naprej sva se slišali po telefonu. Potem ste prišli v Ormož, v dom starejših na obisk k teti, pa sta se oglasila z možem še pri meni doma. Sva izmenjali telefonske številke, malo poklepetali in v torek me je moj –sedaj mož– poklical. Sva se srečala na kavi in od trenutka, ko sva se videla, sva ugotovila, da sva za skupaj.

Sedej sva že 16 let srečna, poročena pa tudi že 6 let.
Res hvala, sva srečna, da sva se našla. Tudi vam hvala za vašo pomoč.
 
Lep pozdrav, Minka in Mišo

Olga in Tibor (okolica Lendave)

Zapis novinarja Oste Bakala, za revijo 7D ...

Olga in Tibor sta bila sodelavca. Nekega dne sta ugotovila, da sta si blizu in da si imata veliko povedati. To pa je bilo tudi vse. Oba sta iskala partnerja; ona je bila sama že dve, on eno leto. Tibor se je nekega dne včlanil v ženitno posredovalnico in potem ko je v kratkem času šel na zmenek z dvema ženskama, je kot dober prijatelj isto potezo predlagal tudi Olgi. Odločila se je v nekaj dneh. Ko je ženitna posredovalka zapisala zapisala njene želje, je Tiborju predlagala naj gre na zmenek kar s svojo sodelavko in prijateljico Olgo, ko imata toliko skupnega. A se ni odločil. Se je pa odzval na vabilo na ples osamljenih. »Kdo naj me spremlja, da ne bom sam,« je tuhtal. In je pomislil na Olgo, ki je tudi imela vabilo. Na ples sta se odpravila skupaj. Plesala sta in plesala … in si še isti večer priznala, da se imata rada. Sprva je bila njuna ljubezen sramežljiva, potem pa je zagorela. Celo tako, da sta se na pikniku poročila. No, ne čisto zares, za zdaj zaigrano, s šaljivim obredom. Ampak svojo prvo poroko sta vzela kot pripravo. Zagotovo, res zagotovo se bosta na prihodnjem pikniku, tudi ob Muri v Ižakovcih na Otoku ljubezni, poročila zares. Olgina priča bo Majda Šiftar iz ženitne posredovalnice Zdravilni dotik.

Celoten članek je na voljo tukaj

Andreja (okolica Murske Sobote) in Janko (okolica Ptuja)

Andreja pripoveduje ...

Življenje mi ni prizanašalo, a danes mi je lepše, kot sem si sploh kdaj lahko mislilala. Pred enajstimi leti sem izgubila moža in ostala sama z majhnima hčerkama. Razmišljala sem, da ne bi bilo dobro, da bi ostala sama, zato sem šla v Zdravilni dotik. Prijavljena sem bila dva tedna, ko me je poklical Janko. Že na prvem srečanju sem mu povedala, da imam dve hčerki, potem pa naj se odloči, ali sprejme vse tri ali nobene. Mislila sem, da bo vstal in šel. Pa ni. Kasneje sem dvomila, ali bo šlo, saj je bilo med nama skoraj 30 kilometrov razdalje. Pa sva bila čez nekaj dni spet skupaj. Kmalu mi je predlagal, da se poročiva in za ta predlog sem mu še danes hvaležna. Poročila sta se na moj 40. rojstni dan in preselila sem se na njegovo manjšo kmetijo v Prlekijo. Njegova mama me ima rada, predala mi je tudi gospodinjstvo in kuhinjo, kjer včasih zadiši po prekmursko, včasih pa po prleško. Tudi sosedje so me zelo dobro sprejeli,  so odprti in prijazni. Vsak dan uživava v življenju.

Janko pripoveduje ...

Vse manj sem verjel, da bom našel pravo. Saj niti ne vem, kako to, da sem se tako pozno poročil. V mlajših letih sem bil sramežljiv. Leta tečejo in treba je bilo ukrepati, zato sem se odločil, da si najdem nekoga ob pomoči ženitne posredovalnice. V Zdravilnem dotiku sem dobil veliko telefonskih številk, se opogumil in po telefonu klical vse po vrsti. Z nekaterimi sem se slišal le po telefonu, z drugimi sem šel na kavo, se sešel, ampak ni bilo nič resnega. Potem pa sem poklical Andrejo. Takoj je naredila name pozitiven vtis in dogovorila sva se, da se srečava. Bila je preprosta, odprta in iskrena, všeč mi je bilo, da mi je vse povedala po pravici. Bila je skeptična, saj je med nama bila velika razdalja, a vztrajal sem pri tem, da za ljubezen ni ne ovir ne kilometrov. V začetku je hodila k meni ob koncu tedna, potem pa sva se odločila, da se poročiva in da bova živela skupaj.

Doroteja in Stanko (okolica Murske Sobote)

Stanko pripoveduje ...

Bil sem zelo osamljen in tudi zakompleksan zaradi svoje telesne višine (160 cm) in teže (pod 70 kg). Včlanil sem se v ženitno posredovalnico in vsakodnevno klical posredovalko ali ima kakšno osebo zame.  Vztrajal sem približno eno leto, imel v tem času dosti zmenkov, na žalost pa bil vedno razočaran, saj so bile višje od mene in močnejše postave, kar zame ni prišlo v poštev. Potem pa se je v posredovalnico včlanila tudi majhna in drobna Doroteja. Majda se je takoj spomnila name in mi posredovala njeno telefonsko številko. Najprej sta se nekaj let dobivala občasno in skupaj preživljala večere in vikende. Sedaj že pet let živi pri meni na Goričkem. Z ženitno posredovalko smo tudi prijatelji. 

Marija in Franci (okolica Ptuja)

Marija pripoveduje ...

Najprej sem se Francija, ki je devet let mlajši od mene, branila, zame je bil previsok in premočan. Potem pa me je kar poklical in…popustila sem. Dobila sva se pri meni na kavici. Ko sem ga zagledala, mi je skoraj odtrgalo vrat, kako je bil visok. Ampak prvo srečanje je bilo krasno. Samo gledala sem za njim, ko je odhajal. Kmalu je spet prišel, in to za več dni. Zelo dobro se razumeva, oba sva v pokoju, skromna sva in odločila sva se, da prejšnji življenji in slabe izkušnje za naju ne obstajajo več, obstaja le prihodnost. No, saj vem, da ni enostavno in idealno in včasih kaj pride vmes, takrat pomislim, da je Franci enak kot moj nekdanji mož. Toda kaj kmalu uvidim, da delam napako. Ljubezen  v zrelih letih je posebne sorte, je bolj zavedanje, da pridejo leta, ko boš nekoga potreboval ob sebi. Ko si mlad, lahko ljubezen pride, ko pač pride, poskrbeti pa moraš za svoja najlepša leta.

Franci dodaja ...
Ko sem se odpeljal domov, sem čutil, da iz tega nekaj bo.

Zapis novinarke Milene Dora, za časopis Nedeljski dnevnik ...

Marija je doživela doma popolno zakonsko polomijo Ob tem, da je imela bolnega otroka, ji je partner s katerim je najprej živela dvanajst let na koruzi, nato pa šest let v zakonski zvezi, nekega dne pripeljal v zakonsko posteljo še ljubico. Menda so teden dni spali skupaj, nato pa se je Mariji, ki se je zadrževala in se spraševala po ženski zlobi, »odtrgalo«. Vse, kar je šlo v jugeca, se je z njo odpeljalo novemu življenju naproti. Morala je poiskati možnosti za preživetje in bivanje.
Oba sta poskušala tudi v drugih posredovalnicah, v tej pa si je Franc omislil prav Marijo in se hotel sestati z njo. Ko je Majda povedala Mariji za Franca, je ta rekla: »Tak hrust pa že ni zame!« Majda ji je prigovarjala, naj se vseeno sreča z njim na kakšni kavici, saj izgubiti nima kaj, le novega prijatelja lahko pridobi.
Franc in Marija sta se torej na Majdino prigovarjanje dogovorila za srečanje lanskega 5. oktobra na Ptuju. Marija se je s svojim »jugecem« tja sicer pripeljala, a tudi odpeljala domov v Kidričevo. Franc je bil točen, na dogovorjenem mestu pa je čakal cele štiri ure. »Gledal sem, kje se bo prikazala, pokadil pol škatlice cigaret, opazoval parkirišče. Kupil sem si še čips, čas je tekel, nje pa od nikoder. Šel sem do telefonske govorilnice in jo poklical. »Jaz sem na dogovorjenem mestu.«
»Jaz pa doma,« mu je odgovorila trmasta Marija. Predlagal ji je, da bi se vseeno srečala, in povedal, da se bo pripeljal kar na bencinsko postajo v Kidričevem. Tja sta se pripeljala oba hkrati, stopila iz avta in si segla v roke. »Skoraj bi mi odtrgalo glavo, tako zelo visoko sem ga morala gledati!« Še ko ga je vljudno povabila na kavo domov, je v avtomobilu zmajevala z glavo češ da tak velikan res ne more biti primeren zanjo. Pa sta popila kavico in malo poklepetala. Poklicala sta se še naslednji dan pa še drugi, šla večkrat na kavo in potem je Franci kar ostal pri njej. Vidno žarita od sreče, da sta se našla, načrtujeta poroko, se nežno objemata, zaljubljeno pogledujeta in Marija kar poka od smeha, ko se spomni, kako trmasto je odklanjala svojo srečo zaradi njegove višine, teže in mladosti. Prav zato, ker ji je posredovalka Majda vztrajno prigovarjala, naj se ne odpove srečanju, ji je sedaj še posebej hvaležna. O svojih predsodkih pove: »Res sem mislila, da bo manjši, ne tako težek – prava gorila, a mi je nekoč po telefonu rekel, da še nobena miš ni poginila pod kopico.« Res je ona nekoliko nižja od povprečja, ima namreč 156 centimetrov in 45 kilogramov, on pa meri 192 centimetra, tehta 110 kilogramov in je devet let mlajši od nje, a se krasno razumeta, oba navdušeno opisujeta svojo ljubezen.
Celoten članek je na voljo tukaj.

Franc (Škofja Loka) in Marija (okolica Murske Sobote)

Posredovalka Majda Pripoveduje …

Kmalu po odprtju agencije, torej leta 2000 je v nedeljo zvečer, nenaročen prišel gospod iz Škofje Loke. V rokah je imel izvod Komers oglasnika, odprtega na strani, kjer so bili objavljeni naši oglasi. Zelo me je presenetilo in mi ostalo v spominu, da je enega izmed oglasov imel podčrtanega z najmanj tremi ali štirimi barvami.
Povedal je: »Želim samo to številko.«
Čeprav je bilo izven delovnega časa, smo gospoda sprejeli in mu brezplačno posredovali želeni kontakt. Šlo je za gospo, ki je imela hišo v sosednji vasi, torej blizu naše poslovalnice. Gospod se je še isti večer dogovoril za zmenek.
Nekaj dni kasneje sta se oglasila oba skupaj in gospod je plačal za naše storitve.
Gospod je ostal pri njej, trenutno imata dva otroka in sta skupaj že štirinajst let.

Edi in Breda (Ljubljana)

Posredovalka Majda pripoveduje ...

Nekega dne je poklical fant, ki je povedal, da je nečak moškega, ki bi se rad včlanil, se pa ta moški ne želi pogovarjati osebno, saj gre za znanega televizijskega voditelja. Načeloma zmeraj želim, da pridejo stranke osebno, ker pa je moški želel popolno zasebnost, sem naredila izjemo. Fant mi je povedal za koga gre in posredovala sem mu telefonsko številko ženske, s katero se ni ujel. Ker v tistem trenutku med aktivnimi članicami ni bilo nobene druge, ki bi se mi zdela primerna zanj, sem poklicala žensko, ki članica ni bila več. Povedala sem ji, da imam enega čudovitega moškega zanjo. Sprva ni hotela na zmenek, potem pa je popustila. Sedaj že dve leti živita skupaj in imata nekajmesečnega dojenčka. Fotografirali so se za eno od slovenskih revij, kjer sem tudi brala o njihovi sreči. 

Simona (Murska Sobota) in Silvo (Lendava)

Posredovalka Majda pripoveduje ...

Sinu od moje -na žalost pokojne prijateljice- je bilo nerodno iskati partnerko preko posredovalnice. Prijateljica, ki je videla, kako je njen sin osamljen, ga je vseeno pregovorila, še prej pa prosila mene naj mu razložim, da je iskanje preko posredovalnice, v današnjih časih povsem običajna in zelo pogosta pot. Ko sva ga pregovorili, je prišel v mojo pisarno in izpolnila sva vprašalnik. Kljub visokim kriterijem (je namreč vsestranski športnik, ki hodi fitnes, savno, v gore, na morje itd),  je imel srečo, saj je že druga s katero je šel na zmenek, bila prava. S Simono imata veliko skupnih interesov in vse kar je prej počel sam, sedaj že tri leta počneta skupaj, imata pa tudi dveletnega sina, poročena pa sta približno eno leto. On se je iz družinske hiše v Lendavi preselil k njej, v njeno stanovanje.

Blaž in Olga (okolica Ptuja)

Posredovalka Majda pripoveduje ...

Ko sem tega fanta zagledala v svoji posredovalnici, nisem mogla verjeti svojim očem. Poznala sem ga namreč iz medijev, saj gre za vodjo znanega narodnozabavnega ansambla. Seveda mi je v velik ponos, da tako lepi, urejeni in znani slovenci iščejo partnerje v moji posredovalnici.
Tudi on je bil eden izmed srečnežev, saj sva punco zanj našla zelo hitro. Ko se je včlanjeval, je napisal, da nikakor noče take, ki je po poklicu profesorica, sedaj pa že nekaj časa živi ravno s tako. Tudi za njega torej velja pregovor: »Zarečenega kruha se največ poje.«

Lojze (okolica Ljubljane) in Magda (okolica Murske Sobote)

Zapis novinarja Oste Bakala za revijo 7D ...

Skoraj pravljična je tudi zgodba Lojzeta iz Vira pri Domžalah, starega 40 let plus toliko, kolikor je hodil bos. Na vprašanje, koliko časa je bil sam, preden se je odločil za včlanitev v ženitno posredovalnico, je z rahlim obžalovanjem odgovoril, da predolgo. A je takoj vedro dodal: »Prekmurke so tako fajn.« Nič čudnega, da meni tako, saj je že sedem mesecev srečno zaljubljen v prekmurko Magdo. Med vsemi ženskami, ki mu jih je predlagala posredovalnica, je najprej poklical prav njo in že po telefonu začutil, da je »prava.«. Včlanil se je pozimi. Točno na predbožični dan se je Lojze odpeljal z avtom iz Domžal v Prekmurje trdno prepričan, da bosta z Magdo božični večer že preživela skupaj v njegovi hiši ... »Verjeli ali ne,« pravi, »Magda je res šla z menoj«.
Lojze iskanje partnerke prek posredovalnice označuje kot popoln uspeh. Od božiča sta z Magdo ves čas skupaj in na pikniku sta presenetila z novico, da se bosta v kratkem poročila. Tudi njegovi Magdi ni bilo zmeraj tako lepo, kot ji je zdaj. Da naj se včlani v ženitno posredovalnico, ji je svetoval psihiater, ki ga je obiskovala po smrti moža. »Ker sem bila sama, sem imela hude psihične težave. Trinajst let je dolga doba. Še sreča, da mi je psihiater tako svetoval, saj sem imela do takega načina iskanja partnerja pomisleke. Še sama ne vem zakaj.« Na zmenek je šla z dvema moškima. Drugi je bil njen sedanji izbranec Lojze.

Celoten članek je na voljo tukaj.

Lojzka in Branko (okolica Lenarta)

Zapis novinarke Nike Vistoropki za revijo ...

Zgodba je žalostno vesela, skoraj pravljična. Zdaj 57-letni Branko je bil srečno poročen. V zakonu se mu je rodil sin, a je po treh mesecih umrl. Predlani mu je umrla tudi žena, ki mu je pred smrtjo svetovala, naj ne bo sam in naj si vsekakor poišče drugo žensko. Čeprav so bile mariborske agencije bliže, se je raje odločil za posredovalnico iz Prekmurja, ker si je želel žensko s podeželja, ki bi se preselila k njemu na Sveto Trojico. Z Majdo je prvič govoril v soboto, 6. januarja lani. Šest dni pozneje se je že pogovarjal s sedanjo ženo Lojzko. Zelo dolgo sta klepetala po telefonu, saj je začutil, da je prava. Verjetno je bil najkrajši čas član posredovalnice. Pri Lojzki ni šlo vse tako gladko. Po koncu dolgoletne zveze j bila deset let sama, dosti pretrpela, bila osamljena in obupana.  Medtem ji je umrla mama in to isti dan, ko je Branku umrla žena. Tudi pokopani sta bili isti dan. Branko in Lojzka sta menila, da to ni zgolj naključje. Obupanost in osamljenost sta se povečali in spoznala je, da tako ne gre več. Kar sredi noči je v mobilnik napisala sporočilo in ga poslala Majdi. Odločila se je za isto posredovalnico kot Branko. Opisala je svoje razočaranje, povedala, da je v depresiji, in prosila Majdo, naj ji najde partnerja, z dobro dušo in dobrim srcem. Zjutraj jo je Majda  poklicala in še enkrat opisala svojo zgodbo. Po intuiciji se je Majda odločila, da njeno številko zaupa Branku. Nadaljevanje zgodbe je polno nenadzorovanih čustev, solz in načrtovanje skupnega življenja; kronala sta ga ne le z njeno 50-letnico, ampak tudi s poroko na isti dan.

Celoten članek je na voljo tukaj.

Ivanka in Zvonko (okolica Maribora)

Ivanka pripoveduje ...

Sem Ivanka s Štajerske in sem v življenju doživela že marsikaj hudega. Pred petimi leti se je pred mojimi očmi ustrelil in tudi izkrvavel moj prejšnji partner.
S svojim sedanjim partnerjem Zvonkom sva se pred tremi leti spoznala v posredovalnici Zdravilni dotik. Dostikrat se spominjava gospe Majde in dostikrat se pogovarjava o njej. Majda je enkratna ženska, ki si po najinem mnenju zasluži naziv Slovenke leta (poleg naziva Pomurka leta, s katerim je že bila nagrajena za svoje delo).  Dostikrat greva tudi na ples, ki ga v sodelovanju z Zdravilnim dotikom organizira gospa Olga. Ko sem tam pred kratkim zagledala gospo Majdo, sva z Zvonkom takoj šla k njej in z njo poklepetala. Nikoli ne bom pozabila njenih besed, ko mi je povedala, da bom v zameno za svojo slabo preteklost prav gotovo lepo nagrajena. Ta nagrada je moj sedanji zlati partner Zvonko. V Zdravilni dotik pošiljam tudi svojo dobro prijateljico, ki pa ima na žalost predsodke o tem, da v posredovalnicah iščejo osebe zase, sami slabi ljudje. Kar nikakor ne drživ v kar sem se sama prepričala.

Branka in Emil (okolica Murske Sobote)

Branka pripoveduje ...

V Zdravilni dotik sem se prišla včlanit pred šestimi meseci. Bilo je ravno prvi petek v mesecu, dan ko so organizirani plesi za samske. Gospa Majda je bila tako dobra, da mi je ponudila prevoz in še isti dan, ko sem se včlanila, sem plesala in se naplesala kot že dolgo ne. Pravega partnerja na plesu zame ni bilo, sem pa po nasvetu gospe Majde začela hoditi na srečanja. Na četrtem srečanju sem spoznala Emila, s katerim sva sedaj srečen par. Prisrčna hvala gospe Majdi, ki me je rešila samote, v kateri sem trpela.

Tončka in Franci (okolica Murske Sobote)

Tončka pripoveduje ...

Ker vem, da se dobro plača z dobrim, bi vam rada povedala mojo zgodbo, ki je taka, kakršne so pravljice, žalostna s srečnim koncem.
Pred mnogimi leti sem v prometni nesreči izgubila moža. Takrat sem bila stara 30 let. Ostala sem z dvema malima dojenčkoma. Dolgo sem žalovala, hodila na grob in bila žalostna. Po prigovarjanju sosedov, prijateljic in domačih sem se končno odločila in odšla v Zdravilni dotik. To je bilo pred dvema letoma. Tam sem spoznala sedanjega partnerja Francija. Bila je ljubezen na prvi pogled. Zaenkrat jaz temu pravim, da je ljubezen na daljavo, ker moj Franci dela v Švici. Pravi, da bo v Švici še dve leti, potem pa se vrne nazaj v Slovenijo. Vidiva se 5- do 6-krat na leto in skupaj preživljava dopuste. Se pa vsak dan dolgo pogovarjava po telefonu. Zelo sem hvaležna gospe Majdi. Obiščeva jo vsakič, ko pride Franci domov.

Marija in Tone (okolica Murske Sobote)

Marija pripoveduje ...

Imam prijateljico oziroma »šefico«, ki ima že 20 let svojo trgovino in zraven svoj lokal. Jaz sem zaposlena v njeni trgovini in ker sem bila samska, me je »šefica« poslala h gospe Majdi.  Najprej mene, po tem pa še svojo natakarico, svojega nečaka in svojo prijateljico. Vsi štirje imamo partnerje iz posredovalnice Zdravilni dotik in na ta račun se dosti smejimo.

Jelka in Franci (Murska Sobota)

Posredovalka Majda pripoveduje …

Z vami želim deliti dve zgodbi o tem, da mi je ženitno posredovanje bilo usojeno že mnogo let nazaj, a se takrat tega še nisem zavedala.

Pred približno dvajsetimi leti (takrat sem bila zaposlena kot socialna delavka, a to v teh zgodbah niti ni pomembno), smo se tri prijateljice, takrat stare okrog 35 let, odločile za »ženski večer.« Zavile smo v takrat popularno gostilno na obrobju Murske Sobote. Usedle smo se, naročile pijačo, se pogovarjale in pri sosednji mizi opazile sedeti nekaj moških. Slišale smo, da se pogovarjajo o mačkah. Pa ne o tistih na dveh nogah, ampak o mladih muckah, ki so se skotile nedolgo nazaj. Eden izmed gospodov je povedal, da ima doma tri mladiče, za katere ne ve kam bi z njimi. Nekaj časa smo poslušale pogovor in se mu začele smejati. Samsko prijateljico Jelko sem diskretno in navihano vprašala ali ji je kateri od gospodov všeč. Namignila mi je, da ji je všeč ravno ta, ki je omenil, da ima mačja mladiče.
Jezikava kot sem, sem hitro navezala stik in moškemu rekla, da tudi moja prijateljica Jelka ima doma eno muco, da pa bi imela še eno.
Nekaj časa smo se tako hecali, potem pa sem se kar jaz v Jelkinem imenu dogovorila, da bo Jelka naslednji dan prišla k njemu pogledat mačje mladiče.
Tako se je tudi zgodilo. Jelka pa mačjega mladiča ni vzela k sebi, ampak je kar ona ostala pri gospodu Francu. Skupaj sta živela šest let. Tako sem svoji prijateljici posredovala partnerja.

A to je šele tretjina zgodbe. Zgodbe, ki smo se je v pogovorih pri njej doma večkrat spomnili in se ji dodobra nasmejali. Zgodbe o tem kako je šla gledat mačje mladiče.

Jelka (Murska Sobota) in Mirko (okolica Maribora)

Posredovalka Majda pripoveduje nadaljevanje prejšnjega zapisa …

Po Francovi smrti je moja prijateljica Jelka nekaj časa živela sama oz. s svojo hčerko. V tem času sem se z ženitnim posredovanjem začela ukvarjati zares. Jelko sem vprašala ali lahko njene telefonske številke posredujem kakšnim svojim članom. Odgovorila je pritrdilno. Po nekaj neuspelih poskusih je spoznala Mirka. Preselil se je k njej. Skupaj sta živela osem let. Potem je Jelka leta 2011 na žalost umrla.

Mirjana in Alojz (okolica Murske Sobote)

Posredovalka Majda pripoveduje nadaljevanje prejšnjega zapisa …

In še tretji del zgodbe. Kakšno leto pred smrtjo moje prijateljice Jelke,  sem našla partnerja tudi njeni takrat približno trideset let stari hčeri. Njo sem prigovarjala nekoliko dlje časa, saj je o iskanju partnerja preko ženitne posredovalnice, kljub temu, da sem v različnih življenjskih obdobjih našla kar dva partnerja njeni mami, bila v dvomih. Tudi iskanje je trajalo dlje časa, a se je obrestovalo. Mirjana sedaj živi s svojim partnerjem, s katerim imata tudi že otroka, starega nekaj več kot dve leti.

Partnerja sem še prej kot Jelki, našla tudi njeni sestri.

Nada in Janez (Murska Sobota)

Nada (Murska Sobota) in Janez (Goričko)  (dopišite z Majdo kraj od kod točno na Goričkem je on)

Posredovalka Majda pripoveduje nadaljevanje prejšnjega zapisa …

Druga zgodba se dotika moje najboljše prijateljice, ki je prav tako bila udeleženka »ženskega večera« iz enega od zgornjih zapisov. Njej sem našla partnerja pred kakšnimi petnajstimi leti. Takrat še nisem imela ženitne posredovalnice in kot je zapisano že zgoraj, še nisem vedela, da mi je ženitno posredovanje usojeno.

V tistem obdobju sva z možem še gradila hišo v kateri so danes poslovni prostori posredovalnice. Mojster za stopnišče je bil samski. Pomislila sem na samsko Nado. Ko je nekega dne mojster pri nas delal, sem jo povabila na obisk. Iskrica je preskočila še isti večer in tako sta začela odnos. Skupaj sta bila vse do njene smrti. Umrla je –prav tako kot Jelka- leta 2011.  

Obe prijateljici sem izgubila istega leta, a ostaja mi prijetno zadoščenje ob misli, da sem obema polepšala življenje, s tem ko sem ju spoznala z njunimi partnerji.
 
Po uradnem odprtju posredovalnice leta 2001 so se zgodbe o uspešnih posredovanjih začele vrstiti.

Jože in Ivanka (okolica Murske Sobote)

Jože pripoveduje…

V zdravilni dotik sem prvič prišel že dosti let nazaj. Po nekaj srečanjih sem spoznal žensko, s katero sva zelo lepo živela skupaj. Nekaj dni je bila ona pri meni, v Prekmurju, nekaj dni jaz pri njej, v Mariboru.
Ko se je najina ljubezen končala, sem ponovno šel v Zdravilni dotik in po vsega štirih dneh spoznal Ivanko. Poklical sem Majdo in ji povedal, da imam ljubezen svojega življenja že pri sebi doma. Ker nisem povedal imena, je ona takoj rekla »Upam, da je to Ivanka«. Ko sem rekel, da je res ona, je Majda začela v telefon vriskati od veselja.

Ivanka pripoveduje…

Že pred šestimi leti, ko je Radio Murski val kot vsako leto, tudi takrat organiziral izbiro za Pomurko in Pomurca leta, sem glasovala za Majdo in povedala v eter celi Sloveniji, da je ona naj ženska in od tistega dne naprej, ko se slišiva po telefonu se vedno zafrkavava na ta način. Pri iskanju partnerja sem imela sicer smolo, sem močne postave in marsikateri moški takšne ženske noče. Sicer pa nimam kaj dosti dodati, ker je moj Jože vse napisal.

Tudi moja hči Suzana si je pred leti našla partnerja v Zdravilnem dotiku. Sta poročena in živita v Prekmurju.  

Majda ostani taka »naj ženska«, ker te tako cenimo in imamo radi.

Marjetka in Marjan (okolica Murske Sobote)

Marjetka pripoveduje…

Sedanjega partnerja, s katerim imava triletnega sina, sem spoznala pri gospe Majdi, ko sem bila stara 46 let. Rodila sem pri poznih 48-tih letih in imam v svojem 51-letu triletnega sina. Iz prvega zakona imam hčerki stari 28 in 30 let in sem tudi že trikrat babica.

Marjan pripoveduje…

Marjetko sem spoznal pri Majdi v Zdravilnem dotiku. Zelo sem si želel imeti otroka in sedaj imava triletnega sina Kristjana. Prvič sem tako postal očka pri 49 letih. Majdi sem iskreno hvaležen.

Anica in Rado (okolica Murske Sobote)

Anica pripoveduje ...

Moja hči je bila prijateljica od posredovalke Majde. Posredovalnico je odprla le nekaj mesecev preden je meni umrl mož. Hči mi je nekaj mesecev kasneje predlagala, da naj poskušam najti prijatelja preko posredovalnice od njene kolegice. Privolila sem in odpeljala me je na prvi obisk k njej. Gospa Majda je mojo telefonsko številko posredovala enemu gospodu in ta me je kmalu poklical. Začela sva se srečevati. Spominjam se, da sem enkrat, ko sem ga želela klicati, pomotoma poklicala kar v posredovalnico. Na ta račun smo se kasneje še smejali.  Hčerki (ta, ki me je pripeljala v posredovalni in še ena) pa sta začeli vihati nos nad tem, da je gospod s katerim sva se spoznavala, kdaj pa kdaj že prespal pri meni v hiši (kjer sta živeli tudi hčeri). Njun pritisk je vodil do tega, da sva se razšla. Čez nekaj časa me je poklical drug moški, ki mu je Majda posredovala mojo številko in tudi v tem primeru, se hčeri nista strinjali s tem, da je vse več ostajal pri meni in pri meni tudi prespal. Tokrat se na to nisva ozirala in sva ostala par. A brez težav le ni šlo, odseliti sta se morala iz družinske hiše. Bila pa sva eden prvih Majdinih parov.

Marija in Roman (okolica Murske Sobote)

Posredovalka Majda pripoveduje ...

21 let nazaj je iznenada umrl moj svak, torej sestrin mož. Ker je ostala sama, je od samote zbolela. Z njo sem šla k zdravniku,  ki mi je svetoval, naj sestri najdem prijatelja. Glede na to, da je od smrti njenega moža preteklo šele šest mesecev, sem bila nad predlogom presenečena, sestri, ki pokojnega še ni prebolela, pa se je predlog sploh zdel nesprejemljiv. Po dolgem pregovarjanju je vseeno začela hoditi na srečanja. Njen pokojni mož je bil alkoholik in usoda ji je namenila, da je prvi moški, s katerim je šla na srečanje, na zmenek prišel pijan. Zaradi razočaranja nekaj mesecev ni hodia na zmenke. Nato je spoznala Romana. Roman je iskal žensko, ki bi se preselila k njemu, sedaj pa že od leta 2005 živi pri Mariji, par pa sta že od leta 2003.
Kot zanimivost: po zmenku z moškim, ki je na srečanje prišel pijan, je bila užaljena in zgrožena in mi očitala zakaj sem pustila prejšnjo službo in se sedaj ubadam z alkoholiki. 


V delu...







V delu...







V delu...







V delu...